svetilke

Končno se je bližal vikend, ko sva s partnerjem rekla, da bova tokrat ta podaljšan vikend izkoristila in šla malo na odklop in zamenjala okolje. Tako sva najela eno hiško v naravi, ki je bila odmaknjena stran od mestnega vrveža. Res sem komaj čakala, da smo prispeli, saj je že na avtocesti bila kar gneča.

Ko smo se že bližali kraju, kjer smo rezervirali hiško, smo v navigacijo vpisala točen naslov, da naju je ta popeljala po pravi poti. Ko smo se toliko časa vozili po ovinkih, res ni bilo ven nobene razsvetljave. Tudi bolj kot smo se približevalo cilju, tudi vedno manj poseljenosti je bilo. Tako sem pomislila, da res še dobra, da sem vrgla še ročne svetilke v potovalko, saj jih bova očitno res potrebovala. Tako smo končno prispeli in res je bila manjša hiška sredi narave, okoli in okoli pa je vseeno bila napeljana ograja, kar pa je bilo kot nalašč za psa, da ta ni moral kam predaleč it. Ker je bil zraven tudi vrt, sem pomislila, da so imeli najverjetneje težave tudi z divjadjo, da jim je hodila na parcelo in uničevala pridelke. Tako sva hitro odnesla prtljago v hiško in se udobno namestila, saj je bila kar naporna vožnja za nami. Zvečer pa sva še vseeno šla malo naokoli in res sva oba vzela ročne svetilke, ki so bile na baterije. Čeprav sva bolj videla, je pa bilo vseeno važno, da sva videla potko, kjer sva hodila. K sreči pa je bil pes bele barve, tako da sva ga hitro videla kje hodi in ga tako nisva mogla spregledati. Ko smo tako naredili kratek sprehod, smo naredili še en krog po parceli in usmerjala svetilke po vrtnih gredicah, saj me je zanimalo, ali so v okolici hiške kje kakšne začimbe, ki bi mi prišle prav za jutrišnje kosilo.

Tako sem naletela na lovor in pa rožmarin ter timijan. Posvetila pa sem tudi na žajbelj in še eno grmovnico, ki je zelo lepo dišala, vendar je pa nisem poznala. Komaj sem čakala na jutrišnji dan, ko bo spet vse svetlo.…