Sindrom karpalnega kanala in operacija
Moje delo je bilo že od najstniških let težko za roke, delala sem namreč v tovarni in sindrom karpalnega kanala je bilo za pričakovati. Vendar dolga je bila pot do tja. Začela sem že delati v tej tovarni pri 17 letih. Kasneje so me dali stran, ker je bil višek delavcev in sem bila nekaj časa doma, potem pa sem lahko spet dala prošnjo za zaposlitev, ker so se širili.
Tako sem spet delala pri njih, začela pa sem kar hitro z leti čutiti mravljince v rokah, včasih so bolečine bile res hude, vedela sem za sindrom karpalnega kanala, vendar nisem hotela verjeti, da bi to lahko imela jaz, ker sem si želela le delati. Tako sem pogosto delala v bolečinah, nisem nikomur hotela povedati, kako zelo me boli, dokler mi stvari niso začele padati iz rok in me je vodja moje izmene napotil do zdravnika. Bila sem že pozna sindrom karpalnega kanala je bil že za operativni poseg.
Izvide sem nesla k svojemu delodajalcu in povedala, da enostavno ne morem več delati, da moram na bolniško, ker me preveč boli, zdravje bi si še poslabšala in lahko bi naredila samo škodo, ker bi mi stvari lahko padale iz rok. Naročena sem bila na operativni poseg- sindrom karpalnega kanala, čakalna doba je bila kar dolga, vse skupaj se mi je zavleklo skoraj na eno leto. Pri tem nisem mogla nič, lahko sem samo upala, da bo operacija čim lažja in okrevanje hitro.
Saj drugega ni bilo za pričakovati, kot sindrom karpalnega kanala, ker sem preveč let delala v tovarni samo z rokami ene in iste gibe. Operacija je danes za mano, bolečine počasi gredo stran, vendar meni se zdi, da moje roke ne bodo nikoli več iste, kot so bile prej, sindrom karpalnega kanala naredi svoje in pusti posledice, ki jih še posebej čutim ob drugem vremenu.
…