Najina kopalnica je res bila potrebna prenove. Imela sva še tiste klasične svetlo zelene ploščice, s cvetličnim potiskom iz osemdesetih. Kopalnice se je dotaknil tudi čas – malo plesni v kotu, rahlo zarjavel radiator in slavna kapljajoča pipa.
Medtem ko sem partnerja prepričevala, da je prenova kopalnice nekaj, kar nujno potrebujeva, sem mu že kazala fotografije z idejami, ki sem jih na skrivaj shranjevala že nekaj mesecev. Bil je skeptičen: ”Prenova kopalnice? To ni hec. To bo povsod polno prahu.” Nisem ena izmed tistih, ki se hitro ustraši izziva, zato sva seveda takoj začela s planiranjem.
Po prvem tednu iskanja popolnih ploščic sva obiskala vsaj pet trgovin. Naučila sva se, da obstaja več odtenkov bele, kot sva si lahko predstavljala:
- snežno bela,
- biserno bela,
- mlečna bela,
- kremna bela,
- slonokoščena,
- platinasta,
- polarna bela,
- šampanjska, in še bi lahko naštevala.
Jaz sem seveda želela tisto belo, ki je ravno nekaj vmes med snežno in mlečno. Izkazalo se je, da je iskanje popolnega odtenka bele lahko bolj naporno, kot prenova sama.
Nato je prišel trenutek za izbiro kopalniške opreme. Potrebujeva umivalnik, ki je ravno prav velik – takega, ki ni premajhen in ni prevelik. Ko sem našla pravega, sva ugotovila, da bo potrebno prilagoditi vodovodne cevi. On ni bil navdušen, samo rahlo nervozno se je nasmehnil medtem ko je poslušal o vseh drugih idejah. Dnevi so minevali, dom se je spremenil v gradbišče, on pa v amaterskega vodovodarja. Enkrat sva se celo tuširala pri sosedih, ker sva pozabila pravočasno priključiti nov bojler. To bo zabavna zgodba za najine vnuke!
Prenova kopalnice se je na koncu izkazala za super odločitev, tudi on se strinja. Ko sva prvič vstopila v novo kopalnico, je pozabil na vse skrbi. Najina kopalnica je zdaj svetla, moderna, z velikim ogledalom in tušem, ki ima funkcijo dežne prhe, da skoraj pozabiš, če si doma ali v luksuznem spa-ju.