Bil je mrzel zimski večer, ko je še ne deset letni vnukec sedel ob svojem dedku in ga opazoval kako nekaj piše v svojo staro beležnico. Bil je radoveden otrok, vedno poln vprašanj. Tisti večer pa je dedka vprašal nekaj povsem nepričakovanega. »Dedek, kaj je to elektroerozija? Slišal sem to besedo v šoli, pa ne vem kaj pomeni.« Dedek začudeno pogleda in se nasmehne.
Elektroerozija praviš, to je res nekaj zanimivega in ga vpraša, če je že kdaj videl kako elektrika lahko nekaj spremeni. Vnukec je odkimal z glavo, dedek pa nadaljeval, to je poseben način kako lahko s pomočjo elektrike oblikujemo kovino. Uporablja se v industriji, da naredimo zelo natančne dele za razne stroje in orodja. Predstavljaj si, da imaš dva predmeta, enega iz kovine, ki ga želiš oblikovati in drugega, ki ga imenujemo elektroda. Med njima pa teče elektrika, vendar sta med seboj ločena s tekočino. Ta elektrika ustvari iskrice, ki stopijo ali odstranijo kovino z obdelovanca. Tako počasi korak za korakom oblikuješ kovino točno tako kot si želiš. Je kot čarovnija, v resnici pa gre za znanost. Vnukec je bil navdušen, torej deluje kot risanje, le da namesto svinčnika uporabljaš elektriko. Dedek se je tej prispodobi na ves glas zasmejal in ga pogladil po svetlih laseh. Pametno razmišljanje. Tako nekako, ja. Le da je elektroerozija zelo natančna, lahko naredi majhne luknje, reže ali oblike, ki jih drugače ne moremo narediti s kladivom ali rezalnim orodjem. Najpogosteje jo uporabljamo za zelo trde kovine, kjer običajna orodja ne delujejo dobro. Vnukec še vpraša: «Pa je nevarno?«.
Dedek z vso resnostjo odgovori, da ne, če le veš kaj počneš. Stroji kjer se izvaja elektroerozija so narejeni tako, da so varni za uporabo in doda še pomemben podatek, da brez te tehnologije bi bilo težko izdelati motorje, orodja za kirurgijo ali celo dele za vesoljske rakete. Dedek, ti res vse veš, še doda malček in se stisne k dedku.